Naša recenzentka Claudia Sovre si je ogledala svečani baletni koncert mariborskega konservatorija za balet!

Kako hitro je leto naokoli. Zdi se mi, da sem pravkar pisala o lanskem Svečanem baletnem večeru, ki ga proti koncu vsakega šolskega leta pripravijo baletni pedagogi mariborskega konservatorija s svojimi varovanci in varovankami, pa se že posvečam naslednjemu. Ta je letos potekal precej zgodaj, saj je dobršen del šolskega leta še pred nami in je bil izveden v dveh večerih, 11. in 12. marca v dvorani Ondine Otta Klasinc, SNG Maribor. Obe predstavi sta bili popolnoma razprodani, saj starši otrok in njihove širše družine vsako leto željno pričakujejo videti rezultate njihovega dela na velikem odru mariborskega gledališča. Zasnova prvega večera, ki sem si ga tudi sama ogledala, je vsebovala dobrodošlo noviteto, gostovanje nekaterih dijakinj Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, kot se bo kasneje nekaj plesalk in plesalcev iz Maribora pridružilo Ljubljančanom na njihovi letni produkciji, ki bo potekala v aprilu 2024 na odru Cankarjevega doma. Sodelovanje med obema Konservatorijema vsekakor predstavlja prijetno osvežitev, morda je ta ideja zasejala seme, iz katerega bo zraslo pogostejše medsebojno druženje otrok, saj jim vpogled v delo in rezultate druge ustanove zagotovo razširi obzorja in splete nova poznanstva, morda celo dolgotrajnejša prijateljstva. Vodstvo Konservatorija Maribor sej je letos odločilo, da v prvem delu koncerta z naslovom Utrinki z baletnega tekmovanja predstavi nekatere točke mariborskih in ljubljanskih učencev, odplesane na Tekmovanju mladih baletnih plesalcev Baltek, razrednim točkam Konservatorija Maribor pa nameni drugo polovico večera. Kot glavni razlog temu je botrovalo dejstvo, da veliko staršev po zaključenem nastopu njihovih najmlajših, ki se običajno zgodi v prvem delu večera, odide domov, saj otroci ne morejo sami čakati v zaodrju, v dvorani pa za njih ni prostora. Čisto logistični problem, ki pa delno izprazni avditorij v drugem delu, kar za nastopajoče ni najbolj prijetno, pa tudi prav je, da si starši ogledajo, kaj lahko dosežejo njihovi otročički, če se bodo odločili pridno vaditi in v prihodnosti resno posvetiti baletni umetnosti.

 

Koncert 23.3. se je začel ob 18.00 uri z otvoritveno točko Kot tujca v izvedbi Giulie Babbucci in Davida Jakiča, oba 4. letnik UMG Maribor. Koreografinja Martina Svetina, ki poleg klasičnega baleta na mariborskem Konservatoriju poučuje tudi sodobne plesne tehnike, je v tej točki izpostavila razrahljan odnos med moškim in žensko, odnos, ki sta ga nekoč verjetno vodila ljubezen in medsebojno razumevanje, vendar sta se ta na poti življenja nekje izgubila in za sabo pustila osebi, polni nezadovoljstva, jeze in obupa. Skozi dobro odplesano sodobno koreografijo, ki gradi na mnogih klasičnih elementih, Giulia in David emocionalno pripeljeta svoj odnos do neizbežnega konca, se obrneta in odideta vsak svojo pot.

 

Anja Pipan, ki prihaja iz Ljubljane, se nam je predstavila z variacijo iz baleta Napoli, v koreografiji znamenitega Augusta Bournonvilla, pomembni osebi baletne zgodovine, čigar koreografije med drugim zaznamuje hitro delo nog, skozi precizno čistočo klasičnih pozicij. Alja je koreografijo pripravila pod mentorstvom Marinke Ribič ter pokazala dobro koordinacijo in svoja čudovita baletna stopala, na nekaterih delih pa sem pogrešala večjo čistočo pri izvedbi predvsem vmesnih, veznih korakov ter plesno mehkobo dlani.

 

Varja Golec Horvat je učenka 6. razreda BŠ. Predstavila se je s koreografijo svoje baletne pedagoginje Helene Valerije Krieger, s katero je na državnem baletnem tekmovanju Baltek v Lendavi osvojila zlato plaketo in tretjo nagrado. Varja je bila na zdajšnjem koncertu vsekakor bolj sproščena, kar je nekako tudi logično, saj tekmovanje zagotovo prinaša nastopajočim dodaten stres, ki lahko vpliva na njihovo plesno izvedbo. Tudi eden od dvojnih pirouettes en dehors je Varji uspel prav odlično, bolje, kot na tekmovanju, jo pa zagotovo čaka še precej dela, preden pridobi potrebno stabilnost v tej tehnični smeri. Verjamem, da bo glede na svoj talent in delovno zavzetost, kmalu napredovala tudi tukaj.

 

Nikolai Chilnikov poučuje 4. letnik UMG, katerega obiskuje Lea Bruči, ki nam je odplesala variacijo iz baleta Paquita, koreografija Marius Petipa. Lea je vestno izvedla vse zahtevane tehnične prvine te točke, navdušila z več zaporednih double pique obratov, manjka pa ji še nekaj več izraznosti in odrske prezence. Na tem lahko plesalci seveda veliko pridobijo kasneje, po zaključku šolanja, skozi prakso ob nastopanju v profesionalnem baletnem ansamblu, česar si verjetno želijo vsi, ki končajo baletno šolanje na enem od konservatorijev.

 

Danaja Šifrer predstavlja energično mlado plesalko, ki kljub temu, da obiskuje šele 5.b razred BŠ, obvladuje že marsikateri tehnični element, ki je v učnem načrtu predpisan šele v kasnejšem obdobju šolanja. Blanka Polič, njena mentorica, je za njo sestavila tekočo plesno koreografijo Valček na glasbo Johanna Straussa, s katero si je Danaja na Balteku prislužila zlato plaketo in 1. nagrado, ter tako postala zmagovalka 1.b kategorije. Čestitke še enkrat obema.

 

Kot gostja iz Ljubljane nam je na odru zaplesala Nikolina Katušin, dijakinja 4. letnika UMG, katero sta na tekmovanje pripravljali pedagoginji Nina Ogrinc in Tanja Pavlič. Varijacijo iz baleta Paquita je Nikolina odplesala solidno, pokazala dobro koordiniranost svojega telesa, odličen balans, oziroma equilibre in prepričljivo vrtenje, delati pa mora še na večji energičnosti v delu nog in čistoči pozicij.

 

Iz 5.a razreda BŠ razreda prihaja Relja Tomović, izredno talentiran mlad fant, ki je pod vodstvom svoje pedagoginje Martine Svetina izvedel točko Allegro in pokazal precejšen tehnični napredek od lanskoletnega koncerta. Njegovi piourettes postajajo bolj odločni in stabilni, izvedel je celo double saut de basque, bravo Relja, bravo Martina, kar tako naprej! Saj veste, da moramo naše fante v baletu včasih malo bolj ‘ujčkati in crkljati’, saj nam jih konstantno primanjkuje. Vem dekleta, da to ni čisto fer, kajne, ampak nimamo kaj, tako se pač ta svet vrti, hehehe.

 

Ariela Moraes Tavares je še ena od perspektivnih učenk Blanke Polič, ki s svojim neverjetnim občutkom za glasbo ter izraznostjo osvoji publiko takoj, ko se pojavi na odru. Tudi tehnično Ariela že precej dobro obvladuje baletni jezik, navdušila je predvsem z visokim grand jete pas de chat, ki zaradi Arielinih dolgih nog deluje še posebej efektno.

 

Zmagovalka Balteka v 1.b kategoriji, Ana Lina Telič s kar 99,67 točkami, je šele v letošnjem šolskem letu začela z obiskovanjem srednje baletne šole v Ljubljani pod mentorstvom Marinke Ribič. Ano Lino sicer poznamo kot izredno modern in jazz plesalko, saj je pod okriljem Plesne šole Kazine osvojila marsikatero prestižno priznanje v evropskem in svetovnem merilu, zadnja leta pa lepo napreduje tudi v klasičnem baletu. Ana Lina je odplesala tretjo variacijo Odalisk iz Bajadere (M. Petipa), njen talent je vsekakor prepoznaven tako v tehničnem, kot izraznem smislu, je pa to isto variacijo na Baltek-u bolje izvedla, saj je bilo tokrat prisotno nekaj, sicer manjših tehničnih napakic.

 

Giulia Babbucci se nam je predstavila z zahtevno variacijo Jeanne iz pas de deuxa Plamen Pariza, ki jo je oddelala tehnično izvrstno, Giulia pa ob tem posreduje in izžareva tudi veliko mero šarma. Škoda, da je narava ni obdarila z boljši stopali v baletnem smislu, vendar kljub temu odlično stoji na špicah, njeni stopali sta močni in izdelani v svojem funkcioniranju, ker je bistvenega pomena za dobro izvedbo baletnih korakov, zahvala za to pa gre predvsem njenem pedagogu N. Chilnikovu. Žalosti me, kadar vidim učenke s prekrasnimi ‘bogom danimi’ stopali, ki pa jih ne znajo obvladovati v baletnem smislu, ne stojijo pravilno na špicah, zaradi česa posledično trpi njihova tehnika, lahko pa pripelje tudi do zvinov stopal ali drugih poškodb.

 

V Španski serenadi v koreografiji M. Svetine na glasbo G. Brandta se nam je predstavila Lina Savec, učenka 5.a razreda BŠ. Moram priznati, da ji je Martina variacijo precej ‘zasolila’, ne toliko s samimi tehničnimi elementi, temveč z zahtevno koordinacijo telesa, potrebno ob izvedbi vmesnih korakov, prehodov in obratov. Lina je odlično ujela španski temperament, v katerem se čustva strastno prelivajo iz veselja v žalost in obratno. Mala opazka z moje strani je občasna trdota rok, ki jih v njihovem funkcioniranju še ne zna ‘ločiti’ od ostalega telesa, zato se ob zahtevni tehniki, predvsem skokih, te napnejo skupaj z nogami in izgubijo potrebno mehkobo in pripovednost.

 

Lili Kokalj je druga učenka H.V. Krieger iz 6. razreda BŠ, ki se je predstavila na koncertu. Tudi za njo je Helena ustvarila všečno plesno variacijo, tokrat na glasbo Josepha Lannerja. Lili je plesalka z izrednimi telesni predispozicijami, ji pa manjka še nekaj mišične ozaveščenosti, da bi lahko svoje telo dobro kontrolirala in z njim upravljala, kar pa bo verjamem nadgradila v drugem delu svojega šolanja, ob vstopu v srednjo baletno šolo. Variacijo je odplesala solidno v tehničnem smislu, in pohvalno v izraznem, saj se je zlila z mehkobo glasbe in jo pripovedovala skozi svoj ples.

 

Tanjo Pavlič zagotovo vsi iz baletnega sveta poznamo predvsem po njenih inovativnih, izredno muzikalnih sodobnih koreografijah v katere izlije svojo dušo. Prav takšna je bila tudi koreografija stiK, ki jo je Tanja ustvarila za Nikolino Katušin in Anjo Titan, glasba: Gogo Penguin. Kot Ana Lina, se tudi Nikolina že vrsto let aktivno ukvarja s sodobnim in šov plesom, kar zagotovo pripomore k njeni telesni plastiki, pa tudi k postavitvi telesa v smislu vrtenja, skokov in ‘višine nog’. Izredno fascinantna točka, vse pohvale tako koreografinji, kot obema plesalkama.

 

Variacijo Amorčka iz Don Kihota nam je odplesala Ela Narat, izredno talentirana balerina z odličnimi predispozicijami. Ela se je iz Ljubljane preselila v Maribor, kjer obiskuje 1. letnik UMG, pod vodstvom N. Chilnikova. Variacijo je izdelala ljubko, tehnično pravilno in precizno, le zadnji piruet v dolgi diagonali ji ni uspel najboljše, verjamem, da bo z nadaljnjim delom osvojila tudi to.

 

Najo Kapun poznam že nekaj let, saj je zadnja tri šolanja na Baletni šoli ljubljanskega konservatorija redno obiskovala tudi dodatne ure mojih privatnih treningov in počitniških seminarjev. Srednjo šolo se je Naja odločila nadaljevati v Mariboru, prvo leto kot učenka N. Šilnikova, v drugem letniku pa je razred prevzela Galina Dmitrieva. V izredno veselje mi je opazovati Najo, kako se iz otroka razvija v prekrasno mlado balerino, kako se njene telesne predispozicije jačajo in prihajajo do izraza, kako napreduje v svoji tehniki, dobiva pa tudi že odrski izraz, kar nam je na koncertu pokazala ob izvedbi zahtevne variacije iz baleta Paquita. Čudoviti, živo rdeč tutu, ki ji ga je izbrala Galina, je neverjetno zažarel na odru mariborskega gledališča, in dodatno začinil Najin ples. Ob koncu se je Naja sicer malo nesrečno spustila s špice na koleno, vendar je riskantni pristanek mojstrsko rešila, in pristala v stabilno zaključno pozo variacije. Konec dober, vse dobro, pravijo. Srečno, draga Naja še naprej na tvoji baletni poti.

 

Kdo zna vrteti, pač zna vrteti – bi lahko rekla za neverjetno Greto Hrestak, ki prihaja v Maribor iz Zagreba in obiskuje 2. letnik UMG (G. Dmitrieva). Za konec prvega dela nam je Greta odplesala tretjo variacijo Odalisk iz Bajadere, (isto variacijo, kot Ana Lina pred njo) in že kmalu po začetku dobila prvi aplavz navdušenja. V prvi diagonali je namreč zavrtela kar šestkrat zaporedoma trojne pirouettes en dehors. Sledil je grand jete vstran, ki je bil izveden ‘v minus’, kot v plesnem žargonu imenujemo veliki skok, kjer se noge raztegnejo več od ‘špage’, oziroma kot 180 stopinj. Zadnjo diagonalo pa je Greta zaključila s kar sedmimi zaporednimi pirouettes degage in požela prave ovacije v publiki. Člani žirije tekmovanja Baltek so Greti prisodili tretje mesto v kategoriji 2. b, pa čeprav je obe odplesani variaciji izvedla vrhunsko, in osebno menim, da bi si zaslužila stati na višji stopnički. Pa ne bom zdaj o tem, saj sem se že razpisala na široko v tej smeri v mojem prejšnjem članku za Parado plesa.

V drugem delu večera so nam učitelji mariborskega Konservatorija pripravili različne točke za njihove gojence od 1. pa do vse do zadnjega, 9. razreda. Tokratna rdeča nit, ki hkrati predstavlja naslov tega dejanja, je bila Potovanje v mitološko – pravljični svet baletnih likov. Delo KGBM spremljam že nekaj let in njihove letne produkcije so vedno zasnovane zanimivo, vsakič z drugim navdihom, ki točke medsebojno povezuje in riše obliko celotnega večera.

 

Odrska zavesa se je tako odprla drugič v tem večeru in na odru smo zagledali stisnjeno gručo malih veveric z rjavimi repki in ušeski, oblečenih v rjave tutu-je, ob katerih se je dvigoval kup velikanskih lešnikov. Prizor je bil tako enkraten, da so se med publiko nemudoma zaslišali vzdihi vzhičenosti, čemur je sledil bučen aplavz. Veverice iz Plesne pripravnice 1 so nam v toplem gozdu (projekcija v ozadju) predstavile svojo lešnikasto zgodbo iz baleta Povesti Beatrix Potter, ki jo je za njih pripravila njihova mentorica Martina Svetina in seveda požele bučen aplavz tudi ob koncu te prisrčne točke.

 

Ples muckov iz baleta Navihanka je za Plesno pripravnico 2 pripravila Blanka Polič. Tudi Mucke so seveda očarale srca publike s svojimi belimi repki, mašnicami okrog vratu in glajenjem ušesk z rokami v belih rokavičkah.

 

Ples Pierrotov iz Prodajalne punčk je fantoma 2. letnika UMG pripravila Galina Dmitrieva. Aleks Sušek in Grega Golob sta tehnično precej zahtevni duet dobro izvedla, pri tipičnem fantovskem elementu double tour en l’air sicer obema še malo manjka, da bi bil ta izveden tako kot mora biti, sicer pa sta nam pokazala naučeno čistočo baletne tehnike, in jo podkrepila s trago-komičnim izrazom, ki ga zahteva vlaga Pierrota. Grega, ki se je s prepisom z ljubljanskega nedavno pridružil mariborskemu Konservatoriju, nas je navdušil z izvedenimi štirimi čistimi pirouettes en dehors in zdi se mi, da se je dobro vklopil v ‘mariborski kolektiv’. Zagotovo predstavlja tudi dobrodošlo okrepitev v smislu partnerja dekletom pri učenju pas de deux tehnike, saj nam fantov (sploh talentiranih, kar Grega vsekakor je) v baletu konstantno primanjkuje. Se že veselim naslednjih duetnih točk, ki jih bosta v prihodnosti za ta razred pripravila Galina in Nikolai.

 

Poleg Veveric in Muck so zdaj na oder pridrobile še številne Miške v mareličnih krilcih, s črnimi ušeski, rokavičkami in repki. Tjaša Stregulec je v tej točki združila Plesno pripravnico iz podružnične šole v Lenartu in uspešno ‘ukrotila’ precej veliko skupino mladih Mišk, jih skozi plesne korake in gibanje vodila v prepletanje formacij krogov in linij do zaključnega poklona, ko so te veselo mahale svojim družinam na nasprotni strani odra.

 

V četrti točki Oberonovo kraljestvo je zadonela glasba Mendelssona iz baleta Sen kresne noči, v koreografiji Blanke Polič pa so se nam predstavili učenci 4. razreda BŠ. Tega poleg deklet obiskujejo kar trije fantje, katerim se je tokrat pridružil še talentirani Relja Tomović iz 5.a razreda BŠ. Blanka je v koreografijo vključila tudi nekaj enostavnejših prvin pas de deuxa, kar je popestrilo dogajanje v Čarobnem gozdu, domovanju Gozdnih vil ter učenkam in učencem ponudilo zanimivo začetno izkušnjo plesa v dvoje, saj pri tej starosti tega po učnem načrtu še nimajo na ‘jedilniku’.

 

Točko iz baleta Pulcinella je Kriegerjeva za 3. razred BŠ postavila po priznanem koreografu Hansu Spoerliju, na glasbo Igorja Stravinskega. V zvezdnati noči, obsijani z mesecem je Varja Golec Horvat (6. razred BŠ) kot tipična balerina v belem tutu-ju na konicah prstov lebdela med množico nagajivih Pierrotov, jih lovila, vendar nikoli ne ujela, saj so ti razigrano odplesali svoj ples in jo pustili na odru samo, kot, da so vse to bile le sanje, ali neulovljivi privid.

 

V Nimfah iz opere Faust je T. Stregulec domiselno združila 3., 4., 5. in 6. razred BŠ iz Lenarta. Nižje razrede je pustila izvajati korake v mehkih baletnih copatih, medtem ko je dekleta iz višjih razredov postavila na ‘špice’ in oblekla v bele tutu-je, okrašene z belimi šali iz tila, tako da so dekleta precej spominjala na Sence iz klasičnega baleta Bajadera. Romantični ples Nimf sredi gozda so še podkrepili šumeči slapovi sredi gozda na projekciji v ozadju.

 

Stregulčeva si je za Plesno pripravnico 3. in 1. razred BŠ na filmsko glasbo J. Tabolta zamislila odlomek Cvetlični vrt iz baleta Alica v čudežni deželi. Male plesalke so se nam predstavile v vlogah Rožic in Čebelic, ko so v pisanem vrtu tekale ena okrog druge. Čebelice so v svojih zlatih krilcih in z zlatimi paličicami v rokah hitele od ene Rožice do druge in tako vršile pomembno nalogo opraševanja, zaupano od matere narave. Pisana in vesela točka, polna otroške igrivosti.

 

Za točko 1. razreda BŠ je Kriegerjeva našla inspiracijo v Ashtonovi Navihanki. Za učence je pripravila znani Ples kokošk, jih oblekla v prava ‘kokošja oblačila’, posuta z belim perjem in obula v rumene nogavice, tako da so delovali prav identično. Sam ples je predvsem ritmično precej zahteven, vendar so ga učenci izvedli odlično, za kar je bilo zagotovo potrebno precej vaje s svojo učiteljico. Pohvaljeni!

 

Tri talentirana dekleta iz 1. letnika UMG, Ivana Borovšak, Pia Capl Škrinjar in Ela Narat so izvedla točko Gigue iz baleta Coppelia, ki jim jo Kriegerjeva sestavila po koreografiji M. Petipaja. Mlade balerine so tem škotskem plesu pokazale dobro izdelano klasično tehniko skozi elegantne linije nog, izdelanih stopal in čistih pozicij.

 

Iz Alice v čudežni deželi je Stregulčeva pripeljala na oder še Alico in Zajčka (2. razred BŠ Lenart), čeprav je bilo Alic tokrat več. V modrih dresih, belih krilih in belim trakom v razpuščenih laseh so delovale ljubko in verodostojno. Zajček, oziroma Zajčica, saj je v tej vlogi plesala deklica, ki prinese na oder svojo čarobno uro, katera tiktaka in jo opozarja, naj ne zamudi, pa je poleg plesnega pokazala tudi izreden igralski talent.

 

Tudi Poličeva si je za svoj 2. b razred BŠ izbrala Coppelio, natančneje Ples lutk iz tega baleta, v katerem deklice ponazarjajo lutke s svojimi gibi in izrazom skozi natančno izdelane čiste pozicije glav in rok. Ob kocu plesa so publiko pozdravile s skupinsko ‘gasilsko’ fotografijo in nam poslale poljubček.

 

Iz baleta Prodajalna punčk prihajajo Harlekini Martine Svetina iz Plesne pripravnice 3 BŠ. V svojih malih belih tutu-jih, ki jih poživijo raznobarvni dodatki na nogah ter živahni ovratniki, so deklice in fant (brez tutu-ja) očarali gledalce skozi svoji zgodbo lutk.

 

Galina Dmitrieva je za 2. letnik UMG pripravila Valček iz opere Faust. Projekcija v ozadju nam je ponujala razkošen pogled na cvetlični vrt posut z vrtnicami, ki čudovito podpirajo barvito klasično koreografijo deklet na konicah prstov, polno zahtevnih tehničnih elementov, ki so jih mlade balerine izvedle elegantno, lahkotno in prepričljivo. Moška solo vloga je pripadla Aleksu Sušku, med dekleti pa so v manjših solo sekvencah izstopale Naja Kapun s svojimi grand jete-ji, Greta Herstak z doule pique-ji in Tiana Dolenc z visoko dvignjenimi developpes ecarte. Proti koncu točke pa so prav vsa dekleta stabilno zavrtela deset zaporednih pirouettes en dehors iz 5. pozicije, vse pohvale z moje strani.

 

Iz Prodajalne punčk prihajajo tudi brhke Tirolke iz 2.a razreda BŠ, katerim je M. Svetina pripravila koreografijo po K. Sergejevu v tirolskem stilu. Dekleta so nam z ritmičnimi udarci ob tla, ploskanju po stopalih, vrtenju iz 6. pozicije in drugimi folklornimi figurami izvedenimi v klasičnem stilu, pričarale pravo podalpsko vzdušje. Nadvse prisrčno, zabavno in korektno izvedeno!

 

Offenbachov balet Le Papillon je predstavljal inspiracijo B. Polič za ustvarjanje koreografije 5.b razredu BŠ. Domiselno zasnovana točka izpostavlja mlade balerine v belih tutu-jih in pisanih zgornjih delih kostuma na način, da so lahko pokazale tehnične prvine na konicah prstov, v katerih so se do sedaj izpopolnile. Med njimi je bila kot solistka izpostavljena Danaja Šifrer, ki je navdušila z trojnimi pirouettes en dehors, visokimi grand jete-ji in drugimi zahtevnimi elementi. Talentiran razred, katerega potenciale zna Poličeva dobro izkoristiti v dobro svojih učenk.

 

Ker je bila kot rdeča nit drugega večera učiteljem predstavljena tema Potovanje v mitološko – pravljični svet baletnih likov, je nekako logično, da je nastalo pri kreacijah kar nekaj točk na temo Alice iz čudežne dežele. Ples gosenice je inspiriral M. Svetina, da je dekleta 5. a razreda BŠ obleka v modre orientalne kostume in ustvarila gibalni material, ki je skozi vzhodnjaško obarvane baletne gibe ponazarjal to plazeče se bitje. Dekleta so se izkazala z ‘visokimi nogami’, odlično tehniko na špicah, vrtenjem pirouettes en dehors in splošni sinhronosti. Koreografija, ki ti ostane v prijetnem spominu v vseh pogledih.

 

Tudi Coppelia predstavlja balet, kjer nastopa kar nekaj pravljičnih, oziroma karakternih likov. 6. razred BŠ nam je odplesal Španski ples iz tega baleta, katerega jim je H. Krieger precej tehnično ‘zaštrikala’, vendar so bila dekleta kos temu izzivu. V koreografiji pozitivno izstopata Varja Golec Horvat in Anastazija Kosi, vendar moram pohvaliti prav vsa dekleta za njihovo izvedbo, enakost v gibu in muzikalnost, kar je zagotovo rezultat profesionalnega dela njihove mentorice.

 

Iz zakladnice točk v Coppelii prihaja tudi znameniti Valček ur, v katerem je G. Dmitrieva združila 1., 2., in 3. razred UMG in se ob tem naslonila na koreografijo M. Petipaja. Dmitrievo poznamo kot odlično pedagoginjo, ki sledi originalnem izročilu klasičnega baleta in metodiki Agripine Vaganove, ker tudi botruje razlogu, da njene učenke in učenci uspejo svoja telesa postopoma kar najbolje predrugačiti na način funkcioniranja, potrebnega za izvajanje zahtevnih baletnih korakov. Le, ko se plesalci med samim plesom ne potrebujejo več ukvarjati s samo tehniko, temveč baletni koraki in njihova izvedba postanejo del njih samih, le takrat nastopi svoboda plesa, umetniškega izraza, uživanja na odru, biti sam s seboj in umetnostjo, ter to deliti z gledalci. Za to pa je potrebno mnogo vaje, leta in leta truda, česar se Dmitrijeva dobro zaveda in zato postopoma, skozi vsakodnevno delo v baletni dvorani, svoje gojence vodi proti temu cilju. Nekaterim seveda to uspe bolje, nekaterih slabše, kar pa ni povezano le s talentom, oziroma telesnimi predispozicijami otrok, temveč predvsem z njihovo željo, voljo, predanostjo, zagrizenostjo, sposobnostjo premagovanja ovir, in še in še bi lahko naštevala. Pravijo, da talent na poti do uspeha prispeva 10%, vse ostalo je pa je delo, s čemer se strinjam, vendar dodajam, da mora biti način dela otrokom preko baletnih pedagogov podan na pravilen način, po preverjeni obstoječi metodiki, da se telesa učencev že od samega začetka oblikujejo v smeri, ki jih bo nekoč pripeljala do želenega cilja. Nihče se še ni naučil plesati baleta preko YouTuba, tudi najboljši plesalci v svetovnem merilu vedno znova izvajajo vsakodnevni jutranji baletni trening pod budnim očesom pedagoga. Drugače v baletu pač ne gre. Gojenke Dmitrieve so v Valčku ur vsekakor pokazale odlično pripravljenost skozi svoje tehnično znanje, usklajenost, stabilno delo na špicah, mehkobi rok in korektnih pozicijah zgornjega dela telesa. Skozi leta, preživeta v svetu profesionalnega baleta, sem se naučila, da za vsakim plesalcem, oziroma njegovim delom, vedno stoji pedagog – tako v dobrem, kot v slabem smislu. Vsakega plesalca lahko skozi pravilno delo naučimo tehničnih prvin, tudi če ta nima idealnih telesnih predispozicij, prav tako pa lahko izredno talentiranega plesalca uničimo skozi nepravilno delo. Popravljati naučene napake, ki so že že vgravirane v plesalčev mišični spomin, je seveda nekaj najtežjega. No, Dmitrieva je vsekakor mojstrica svojega posla, kot tudi Nikolai Chilnikov, zato izpod njunih rok prihaja veliko diplomantov, ki bogatijo naša dva baletna ansambla, kot tudi prestižne ansamble v tujini. Bravo!

Večer se je seveda zaključil s skupinskim poklonom ob poskočni glasbi L. Delibesa, v publiki smo ploskali, oziroma kar skandirali, vzkliki navdušenja so kar deževali. Zavesa se je še dvakrat odprla, saj aplavz kar ni ni hotel ponehati, otroci so mahali nam, mi smo mahali njim, šopki cvetja v naročjih staršev pa so potrpežljivo čakali, da pridejo v prave roke mladih baletnih nadobudnežev.

 

Prelep večer, bravo Konservatorij Maribor za vaše osredotočeno delo, ki prinaša vidne rezultate, skrbi za razvoj našega baletnega podmladka in tako za razvoj in obstoj baletne umetnosti v Sloveniji. Bravo seveda tudi gostom iz Ljubljane. Se vidimo ob vašem naslednjem svečanem dogodku.

Prispevek je bil objavljen ba spletnem portalu Parada Plesa, 25. 03. 2024, link: Svečani baletni koncert mariborskega konservatorija za balet. Aplavz in vzkliki navdušenja! – Parada plesa