Naj živi balet, naj živi ples! Dogajanje na 16. tekmovanju mladih baletnih plesalcev v Lendavi je bilo pestro!

Claudia Sovre je bila vodja tekmovanja mladih baletnih plesalcev, ki se je odvijalo med 1. in 3. februarjem v Lendavi in je za naš portal zapisala svoje videnje tekmovanja.

Odkar sem se upokojila, se mi je ponudilo že kar nekaj čudovitih novih priložnost za sodelovanje v svetu baleta v zame popolnoma novih vlogah. Ena od teh je zagotovo povabilo k sodelovanju na 16. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev, BALTEK 2024 v vlogi vodje tekmovanja. Ko so me v januarju poklicali iz strokovne Komisije za glasbena in baletna tekmovanja TEMSIG in ponudili sodelovanje, so mi v isti sapi povedali: ‘Veš, to je brezplačna funkcija, dobiš samo povrnjen denar za potne stroške in bivanje.’ ‘Seveda,’ sem se zasmejala, ‘sploh ni problemaŽe velikokrat sem marsikaj naredila gratis, pa bom tudi tokrat, samo da gre za dobro stvar.’ In BALTEK zame vsekakor predstavlja dobro stvar v smislu baletnega izobraževanja mladih v naši Sloveniji.

Udeleženke in udeleženci na gala prireditvi oz. na zaključku 16. tekmovanja mladih baletnih plesalcev TEMSIG v Lendavi. (foto: Mirjana Šrot)
 

Na uradni spletni strani je zapisano: ‘Tekmovanje BALTEK je bienalno tekmovanje, ki poteka že od leta 1993. Tekmovanja se lahko udeležijo baletni plesalci, ki se izobražujejo v javnih in zasebnih glasbenih in baletnih šolah, na konservatorijih za glasbo in balet oziroma umetniških gimnazijah ter učenci slovenskih glasbenih šol v zamejstvu ter slovenski državljani, ki se šolajo v tujini ali si znanje pridobivajo kako drugače. V III. kategoriji lahko tekmujejo tudi profesionalni plesalci, ki so slovenski državljani.’ BALTEK v večini financira Zveza slovenskih glasbenih šol, ki predstavlja (uradna spletna stran): ‘Združenje javnih in zasebnih glasbenih šol, konservatorijev in glasbenih šol iz zamejstva, ki se zavzemajo za izboljševanje učnih in delovnih pogojev, za uveljavljanje glasbenega izobraževanja, za medsebojno povezovanje in seveda za dvigovanje nivoja kulturnih prireditev po Sloveniji. Zveza slovenskih glasbenih šol je naslednica Skupnosti glasbenih šol Republike Slovenije, ki je bila ustanovljena 5. novembra 1966 in Zveze društev glasbenih pedagogov Slovenije. Zveza sodeluje z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Zavodom za šolstvo RS, Akademijo za glasbo v Ljubljani in drugimi visokošolskimi ustanovami. Pooblaščeni člani Zveze sodelujejo v Republiškem svetu za glasbeno izobraževanje, Republiškem svetu za sistemske spremembe v šolstvu, v državni komisiji za tekmovanje TEMSIG in v Združenju ravnateljev osnovnih šol Slovenije. ZSGŠ sodeluje tudi s slovenskimi glasbenimi šolami v zamejstvu, svoj sedež pa ima v Slovenski Bistrici. Financira se iz članarine, sredstev javnih razpisov ministrstva (tekmovanji TEMSIG in BALTEK), donacij in drugih sredstev.’ No, če to ni ‘dobra stvar’ za našo baletno in širšo plesno umetnost, za naše mlade in nadobudne učence, dijake in študentke, ki se vsakodnevno potijo ob baletnem drogu v želji, da bodo nekoč prestopili vrata državne operno baletne hiše in našli svoje mesto v profesionalni umetnosti, potem pa res ne vem, kaj je!

Claudia Sovre, vodja tekmovanja in avtorica zapisa po končanem tekmovanju. (foto: B.D.)
 

Brez oklevanja sem torej zakorakala v nov izziv, povabilo sem si štela v čast, saj že sam naziv ‘vodja tekmovanja’ v sebi nosi veliko težo, kot seveda tudi odgovornost. Priznam pa, da nisem imela pojma, kaj ta funkcija sploh pomeni. Seveda so me iz strokovne komisije seznanili s Pravilnikom TEMSIG-a, Razpisom BALTEKA-a, Pravilnikom Žirije in ostalimi pomembnimi dokumenti, katere sem si vestno pregledala, fluorescentno podčrtala vse pomembnejše podatke, saj sem izrazito vizualni tip človeka, vse mora biti ‘pošlihtano’, urejeno po barvicah, na nek način sem prav nemogoča sem v tem pogledu, priznam. Ko pa je treba doma pospraviti stanovanje, pa vsa ta moja pošlihtanost in urejenost kar nekam izpuhti…hmmm…čudna reč, hehehe.. Ugotovila sem, da funkcija vodje tekmovanja v glavnem predstavlja skrb, da poteka vse po pravilih, predvsem naj bi se osredotočila na žirijo, da ta upošteva ‘pravila tekmovanja, propozicije, poslovnik o delu žirije in tehnična navodila predsednika organizacijskega odbora in vodje tekmovanja’ (21. člen pravilnika).

Župan Lendave Janez Magyar je vesel, da se tekmovanje odvija prav pri njih (foto: B.D.)
 

Naj naštejem glavne akterje letošnjega BALTEK-a. Najpomembnejša za same tekmovalce so bila zagotovo imena strokovne komisije (po domače žirije) – Georgeta Capraroiu, članica, ki prihaja iz baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana, poleg tega pa poučuje klasično podržko in repertoar na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, (spletna stran KGBL) in sodeluje pri njihovih letnih produkcijah v vlogi koreografa, ter Marina Krasnova Surina, predsednica in Sergiu Moga, član, oba solista baletnega ansambla SNG Maribor. Organizacijski odbor so sestavljali: Eva Bažika Orban, predsednica ter člani: Vesna Cestnik Tehovnik in Tanja Pavlič, predstavnici Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana ter Helena Valerija Krieger, ki deluje na mariborskem Konservatoriju. Funkcija predsednika Komisije TEMSIG je pripadla Iztoku Babniku, v veliko pomoč pa nam je bila tekom celotnega tekmovanja Mateja Pelikan, strokovna sodelavka in vodja pisarne. Pod organizacijo so se podpisali: Zveza slovenskih glasbenih šol, Komisija TEMSIG (Iztok Babnik, predsednik, Miha Rogina, podpredsednik, Radmila Bikić Magdić, Vesna Cestnik Tehovnik, Daniel Ivša, Helena Valerija Krieger, Simon Mlakar), Knjižnica – Kulturni center Lendava, in Glasbena šola Lendava, kot sofinancer pa Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.

David Jakič je prejemnik zlate plakete in 2. nagrade v kategoriji plesalci 2.b (foto: Mirjana Šrot)
 

Tekmovalna knjižica tokrat ni izšla v tiskani obliki, temveč smo jo prejeli v pdf obliki preko spleta in je poleg spiska vseh prijavljenih tekmovalk in tekmovalcev z njihovimi fotografijami in opisom tekmovalnega programa zajemala tudi poetičen nagovor predsednice OO, podatke o razpisu, organizaciji, žiriji in predvidenem urniku tekmovanja. Potek tekmovanja je bil zasnovan ločeno glede na spol: balet – plesalci in balet – plesalke. Kategorije glede na starost pa so bile podane takole: I. a, starost 12 in 13 let, rojeni leta 2012 in 2011 (16 prijavljenih tekmovalk), I. b, starost 14 in 15, let rojeni leta 2010 in 2009 (23 prijavljenih tekmovalk in 3 tekmovalci), II. A, starost 16 in 17 let, rojeni leta 2008 in 2007 (13 prijavljenih tekmovalk), II. B, starost 18 in 19 let, rojeni leta 2006 in 2005 (5 prijavljenih tekmovalki in 2 tekmovalca), III., starost do 26, let rojeni od 1998 do 2004 (2 tekmovalki). Iz zgornjih podatkov lahko vidimo, da številčno prevladujejo mlajši tekmovalci in tekmovalke, glede udeležbe po spolih pa ni presenetljivo, da do fantje v veliki manjšini, kot je to tudi siceršnja praksa v izobraževalnih ustanovah po Sloveniji. Zdi se mi, da še vedno nismo uspeli preseči stereotipa iz pradavnine – balet je za deklice, nogomet pa za fante. Morda, nekoč..?!

Stella Tozon se je pred tekmovanjem poškodovala, a je vseeno prišla v Lendavo in spodbujala svoje kolegice in kolege (foto: B.D.)
 

Vseh tekmovalcev se je skupaj torej prijavilo kar 64, od katerih ni prav nihče odpovedal udeležbe zaradi bolezni, poškodbe, ali drugih razlogov, le Stella Tozon, ki bi morala tekmovati v I. b skupini po številko 23. (vrstni red je se je držal abecednega reda), si je dan pred tem nesrečno zvila nogo na baletnem treningu, ko je še zadnjič pilila svojo točko pred tekmovalnim nastopom. Stella je sicer prispela v Lendavo v upanju, da se bo kljub poškodovanem stopalu ‘stlačila v špice’ in pokazala svoje znanje pred komisijo, vendar se je (kot običajno) noga šele naslednji dan dobro razbolela, spremenila barvo in Stella nanjo sploh ni mogla stopiti. O Stellinih solzah raje ne bom govorila, saj je šlo na jok še meni, ki poznam Stello še kot malo pikico iz Kazine, kjer sem pred leti poučevala balet. Se je pa kasneje dobro držala, ostala na Balteku do konca in navijala so svoje baletne kolegice in kolege. Bravo Stella!

Pedagoginja z ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet Vesna Cestnik Tehovnik je bila nagrajena za koreografijo Valček (foto: B.D.)
 

Tekmovanje je potekalo v dveh krogih, predpisan je bil tudi tekmovalni program. V skupini 1. a so morali mentorji oziroma pedagogi svojim učencem sestaviti kratko etudo ali ples, ki ga je bilo potrebno izvesti na pol prstih in ni smel presegati določene dolžine. V tem primeru so se mentorji pod točko podpisali tudi kot koreografi. Če pa se s koreografiranjem niso želeli ukvarjati, so svoje učence lahko naučili koreografijo Tanje Pavlič: J. Massenet: Solo, za dekleta ali W. A. Mozart: Nemški ples, kor. Darja Sebastian za fante, ki vsebujeta baletne elemente, primerne za izvedbo v tej starostni skupini. Obe variaciji lahko najdemo v video zapisu na spletni strani BALTEK-a.

Pedagoginja in vodja baletnega oddelka na mariborskem Konservatoriju za glasbo in balet Helena Valerija Krieger je bila nagrajena za izvirno koreografijo Variacija (foto: B.D.)
 

V 1. b skupini je bila situacija podobna, le da so se dekleta že povzpela na konice prstov, kot spletno izbiro pa so mentorji imeli na voljo druge pripravljene koreografije ( Krieger, Pavlič, Selan). Vsi mentorji so se tokrat odločili za ustvarjanje nove koreografije svojim varovancem, kar lahko absolutno pohvalim, saj so mentorji ti, ki otroka najbolje poznajo, vedo, kaj se od njega na tekmovanju pričakuje v tehničnem smislu glede na naš predpisani izobraževalni program in lahko sestavijo etudo na način, da se bo učenec-ka pokazal-a v najboljši luči, glede na svoje znanje in telesne predispozicije. Za vse naslednje starostne skupine so bile kot obvezni program predpisane določene klasične variacije iz baletnega repertoarja, ki naj bi sledile njihovi izvirni verziji, v primeru priredbe pa je bilo potrebno dopisati koreografa. Seveda se je težavnost programa stopnjevala po starostnih skupinah, v zadnjih dveh kategorijah so se morali tekmovalci in tekmovalke pokazati tudi v sodobni koreografiji (solo ali duet).

Danaja Šifrer je prejemnica zlate plakete in 1. nagrade v kategoriji plesalke 1.b (foto: Mirjana Šrot)
 

V Gledališko in koncertno dvorano Lendavo sem se pripeljala že v sredo, 31. 1., čeprav se je tekmovanje začelo šele naslednji dan. S člani OO BALTEK, predsednikom Komisije TEMSIG in strokovno sodelavko smo se namreč takrat dobili v prelepem lendavskem gledališču na uvodnem sestanku, kjer smo predebatirali najpomembnejše točke tekmovanja, predvideni potek vseh treh dni, prevzeli natisnjene materiale, ki so mi bili osebno v veliko pomoč tekom celotnega tekmovanja, dobila pa sem tudi odgovore na vsa vprašanja, ki so se mi pojavila ob prebiranju gradiva doma. Moram priznati, da so črvički v mojem trebuhu vsekakor oživeli, določena trema se je prebudila, saj sem se prvič lotila takšne pomembne funkcije do katere sem čutila veliko odgovornost, hkrati pa nisem točno vedela, kako se bo vse skupaj razvijalo. Vem, da sem človek organizacije, to mi je vedno ležalo, tudi izkušnje v baletni pisarni v vlogah producentke, koordinatorke in asistentke umetniške baleta so me dodatno izoblikovale v tej smeri, pa vendar sem vstopala v popolnoma nepoznano področje. Torej so bili črvički na nek način samoumevni. Sestanek je potek prijetno, celotna ekipa je bila sproščena, dobila sem pozitiven občutek, da si vsi želimo tekmovanje izpeljati tekoče, mirno, brez nepotrebnega stresa in predvsem v dobrobit naših mladih nadobudnežev in to me je do neke mere pomirilo in polenilo moje črvičke.

Oku Ahila je prejemnica srebrne plakete in 2. nagrade v kategoriji plesalke 2.b (foto: Mirjana Šrot)
 

Naslednji dnevi so potekali aktivno, saj sem bila na tekmovanju praktično prisotna od jutra pa do poznega večera, še kosilo so mi prinesli kar v gledališče, drugače bi izgubila preveč dragocenega časa, tega pa si ob konstantni intenziteti dogajanja nisem mogla, in tudi nisem hotela privoščiti. Prvi tekmovalni dan se je zame začel z jutranjim sestankom s člani žirije, kjer sem jih obvestila o poteku tekmovanja, jim razložila prepisane kriterije tekmovanja, poskušala odgovoriti na vsa njihova vprašanja ter jim prinesla ocenjevalne liste za prvo tekmovalno skupino. Ob 9.00 so začele potekati vaje na odru za 1.a kategorijo, ob 10.30 je sledila uradna otvoritev tekmovanja, kjer je predsednik TEMSIGA po uvodnem pozdravnem govoru predstavil člane žirije in vodjo tekmovanja, ob 10.45. pa se je tekmovanje začelo.

Članica žirije Georgeta Capraroiu (foto: B.D.)
 

Dan je potekal mirno, brez kakršnihkoli zapletov, sprotni rezultati so bili obešeni pravočasno, pred začetkom naslednje tekmovane skupine in kasneje objavljeni na spletu. Po veljavnem pravilniku žirija v 1. krogu nastopa tekmovalcev ne ocenjuje s točkami, temveč le presodi, ali je nastop dovolj kakovosten, da se lahko uvrsti v drugi krog, kar žiriji precej poenostavi ocenjevanje. Člani so se po vsaki končani skupini soglasno odločili, da v drugi krog spustijo vse plesalce, kar toplo pozdravljam, saj so s tem nagradili njihovo vsakodnevno trdo delo ob pripravah na tekmovanje ter prizadevanja njihovih mentorjev. Pa tudi atmosfera v zaodrju je bila pred drugim krogom prijetna in vzpodbudna. Iz preteklih izkušenj sem navajena, da na tekmovanjih preteče veliko več solz, kot tokrat. Je pa zaradi svoje odločitve imela žirija je precej več dela v drugem krogu, vendar mislim, da je bila ta poteza hvalevredna za splošno dobro vseh udeleženih.

Sofija Clug je prejemnica zlate plakete in 2. nagrade v kategoriji plesalke 1.a; prejela je tudi posebno priznanje za obetavno tekmovalko v nižji kategoriji. (foto: Mirjana Šrot)
 

Celotno tekmovanje sem se seveda tudi sama pozorno ogledala, si delala zapiske ob posameznem nastopu, saj je bilo otrok mnogo preveč za moje starajoče možgane, da bi si lahko zapomnila vsakega od njih, kot tudi kakovost in specifike izvedbe njihove tekmovalne točke. To mi je precej pomagalo pri ogledu drugega kroga tekmovanje, s katerim smo začeli v petek zjutraj. Kot prvi tekmovalni dan so imeli udeleženci pred nastopom vsake tekmovalne skupine možnost kratke vaje z glasbo na odru, da so lahko pod vodstvom svojega mentorja ‘prehodili’ variacijo in začutili odrski prostor, kar je izrednega pomena za kasnejšo izvedbo. Tudi tokrat je vse potekalo po predvidenem urniku, le po eni od skupin je žirija nekoliko predolgo odločala v svoji pisarni o končnih rezultatih, tako da smo z obešanjem rezultatov nekoliko zamujali. Moja naloga je bila, da prevzamem podpisane rezultate od vseh treh članov žirije, jih odnesem v pisarno BALTEK, kje sta jih strokovni sodelavki vnesli v računalnik. Ta je izračunal povprečje med tremi ocenami žirantov in izpisal končni rezultati, ki smo ga nato (skupaj z ocenami vsakega žiranta za posameznega tekmovalca) takoj obesili na vidno, za to predvideno mesto. Drugi krog tekmovanja smo zaključili precej pozno, kljub temu je morala žirija še izoblikovati program slavnostnega koncerta s podelitvijo nagrad, ki je bil predviden za zadnji dan. Čakali pa so jih še individualni razgovori s tekmovalci in tekmovalkami, na katere se jih je prijavilo precej, okrog 30, zato smo ta večer predvideli le razgovore s tistimi, ki so Lendavo zapuščali, ostale pa smo prerazporedili na naslednje dopoldne.

Anja Pipan je prejemnica srebrne plakete v kategoriji plesalke 2.a (foto: Mirjana Šrot)
 

Zadnji dan se je začel s predavanjem Jureta Capudra o prehrani baletnih plesalcev, odlična ideja s strani organizatorjev, saj je o tej temi potrebno govoriti. Prehrana plesalcev mora vsebovati vse pomembne sestavine za zdrav razvoj telesa in duha, mišice plesalcev potrebujejo moč in vzdržljivost, pa vendar baletna tehnika in estetika ne dovoljujeta odvečnih kilogramov na baletnem telesu To večkrat predstavlja problem, predvsem so občutljivi mladostniki, ko se njihovo telo začne spreminjati in hormoni podivjajo. Zato je izrednega pomena ozaveščanje načina prehranjevanja plesalcev, poleg tega pa je seveda potrebna samodisciplina in vztrajnost samih plesalcev, česar pa v baletu itak potrebujemo v velikih količinah na vsakem koraku. Pomembna je seveda tudi vloga mentorja / pedagoga, da zna svoje učence voditi po tej poti in hkrati prepoznati morebitne motnje hranjenja, kjer je potrebno v nemudoma reagirati in poiskati način, da se problem zaustavi in reši.

Relja Tomović je prejemnik srebrne plakte in 2. nagrade v kategoriji plesalci 1.b (foto: Mirjana Šrot)
 

Po končanem predavanju je žirija nadaljevala z razgovori in tako smo prispeli do zaključnega dela tekmovanja, slavnostnega koncerta s podelitvijo nagrad in priznanj. Seveda smo pred tem celoten potek dogodka prehodili na generalki, tako da je koncert kasneje potekal tekoče in svečano, kot se za takšno priložnost tudi spodobi. Žirija je na koncert uvrstila vse, ki so prejeli zlato ali srebrno plaketo, poleg tega pa dodala nekaj točk po svoji presoji, kar je obogatilo raznolikost programa. Mislim, da smo občinstvu predstavili kakovosten plesni dogodek na visokem nivoju, ki se ga bodo radi spominjali.

Greta Hrestak je prejemnica zlate plakete in 3. nagrade v kategoriji plesalke 2.a (foto: Mirjana Šrot)
 

Naj še na kratko razložim sistem ocenjevanja po veljavnem Pravilniku: za zlato plaketo je potrebno doseči 95-100 točk, za srebrno 90-94,99, bronasto 85-89.99 točk in za posebno priznanje za udeležbo 50-85,99 točk. Poleg tega žirija lahko podeli še nekaj posebnih priznanj za koreografije, najmlajšemu obetavnemu plesalcu, in soplesalcu. Naj pohvalim odločitev žirije, da tokrat podeli vsa posebna priznanja, ki jih ponuja pravilnik. V kategori I. a je posebno priznanje za obetavno tekmovalko v najnižji kategoriji tekmovanja prejela Sofia Clug, ki se po mentorskim vodstvom Mirjane Šrot izobražuje v Plesnem Klubu Zapleši si, izredno talentirana mlada balerina (jabolko ne pade daleč od drevesa, hehe). Sofia je sicer osvojila 2. mesto, 1. mesto pa si je prislužila odlična Brina Gerebic, učenka Glasbene šole Lendava in s tem zagotovo razveselila ponosne domačine. Brina je že lansko leto na tekmovanju TUTU v organizaciji DBUS zbudila mojo pozornost, saj je pokazala za svoja leta prav neverjetno tehnično dovršenost, izraznost, muzikalnost, kar je znala Vanessa Kreslin, njena mentorica prikazati v čudoviti koreografiji Valček.

Ela Narat je prejemnica zlatega priznanja in 2. nagrade v kategoriji 2.a (foto: Mirjana Šrot)
 

Tretja zlata plaketa pa je romala v roke Zoji Mladenović, gojenki Tanje Pavlič, KGBL. Posebno priznanje za izvirno koreografijo v kategoriji 1. a, narejeno posebej za to tekmovanje je bilo podeljeno Blanki Polič, učiteljici mariborskega Konservatorija. Tudi v 1.b kategoriji so bile plesalkam podeljene tri zlate plakete: 1. mesto Danaja Šifrer (Blanka Polič, KGMB), 2. mesto Taja Borković (Vesna Cestnik Tehovnik, KGBL) in 3. mesto Varja Golec Horvat (Helena Valerija Krieger, KGMB).

Varja Golec Horvat je prejemnica zlate plakete in 3. nagrade v kategoriji plesalke 1. b (foto: Mirjana Šrot)
 

Posebni priznanji za izvirno koreografijo, narejeno posebej za to tekmovanje pa sta tokrat prijeli Helena Valerija Krieger in Vesna Cestnik Tehovnik. Nihče od plesalcev v tej kategoriji ni bil nagrajen z zlatom, je pa najbolj navdušil žirijo Relja Tomović (Martina Svetina, KGBM) in bil nagrajen s srebrno plaketo. V 2.b kategorija je šla prva zlata plaketa v roke Ani Lini Telič (Marinka Ribič, KGBL), druga Eli Narat (Nikolai Chilnikov, KGBM) in tretja Greti Hrestak (Galina Dmitrieva KGBM). Tudi v 2. b kategoriji zlata plaketa ni bila podeljena, med dekleti sta Ahila Oku in Nikolina Katušin prejeli srebro (mentorici obeh Nina Ogrinc in Tanja Pavlič KGBL), prav tako sta bila s srebrom nagrajena oba fanta v tej skupini David Jakič (Chilnikov) in Aleks Sušek (Polič in Svetina).

Nikolina Katušin je v kategoriji plesalke 2. b prejela 2. nagrado in srebrno plaketo; na zaključnem nastopu se je predstavila z moderno točko stiK ob pomoči soplesalke Anje Titan, ki je prejela priznanje za partnerstvo. (foto: Mirjana Šrot)
 

Posebno priznanje v 2. b kategoriji za izvirno, sodobno koreografijo, narejeno posebej za to tekmovanje, GoGo Penguin, stiK je prejela Tanja Pavlič, posebno priznanje za najboljšo partnerko pa Anja Titan (KGBL). Manca in Klara Strmičnik (Matvienko), Višja šola za balet Ljubljana) sta v III. kategoriji obe prejeli zlato priznanje, bili sta odlični, osebno bi se zelo težko odločila, katera zasluži točko več, oziroma manj.

Ana Lina Telič je zmagala v kategoriji plesalke 2.a. in je prejemnica zlate plakete. (foto: Mirjana Šrot)
 

Zahvaljujem se žiriji za njihovo trdo delo, moram pa priznati, da me je njihovo ocenjevanje v nekaterih primerih precej presenetilo, lahko bi rekla do neke mere razočaralo. Kriteriji za ocenjevanje, ki sem jih članom žirije natančno predstavila in so edini merodajni za ocenjevanje, so jasni in zapisani v pravilniku: 25 točk zahtevnost programa, 25 točk korektnost izvedbe, 20 točk plesnost, muzikalnost, 20 točk umetniški vtis, 10 točk dispozicije. Standardi v baletni umetnosti, so jasni. Jasno je tudi, kako izgledajo originalne variacije, ki so podane v razpisu tekmovanja, kako so zapisani osnovni baletni koraki v baletni metodiki, kakšna mora biti njihova izvedba, kakšna čistoča, preciznost, koordinacija se zahtevajo v klasičnem baletu, kar ustvari celotni umetniški vtis plesalke / plesalca. Vemo tudi, kaj pomeni v isti starostni kategoriji zavrteti en piruet, dva, ali pa celo tri, večkrat zapored v variaciji. Plesalce v isti kategoriji je treba točkovati in razvrstiti izključno glede na to, kako zahtevna je bila njihova tekmovalna točka, kako precizno so jo izvedli (ta dva kriterija sta najpomembnejša in prinašata največ točk), čemur sledijo seveda še ostali trije kriteriji, ki izoblikujejo plesalčev celotni umetniški vtis. Osebno menim, da je bila tokrat narejena krivica nekaterim tekmovalcem, ki so bili kljub svoji odlični izvedbi ocenjeno prenizko, glede na nekatere druge. S tem pa je bila povzročena škoda tudi tem, ki so nezasluženo zasedli višja, nagrajena mesta, saj je smisel tekmovanj med drugim tudi to, da otrok vidi, do kam sega njegovo trenutno znanje in ne živi v iluzijah, kajti to ga lahko to kasneje precej trdo spusti na realna tla in mu pusti celo psihične posledice.

Naja Kapun je prejemnica srebrne plakete in je pristala na petem mestu v kategoriji plesalke 2.a (foto: Mirjana Šrot)
 

Velika krivica je bila zagotovo povzročena Naji Kapun, učenki Galine Dmitrieve, ki je v skupini 2.a odplesala dve izredno zahtevni variaciji: variacijo iz Paquite in variacijo Medore iz baleta Gusar. Izvedla ju je vrhunsko v tehničnem smislu, Dmitrijeva ni popuščala pri zahtevi sledenja originalu, Naja je odvrtela vse piruete, njene noge so bile visoke in odprte, pozicije zgornjega dela telesa akademsko pravilne, telesne dispozicije in formo pa ji lahko prav gotovo zavida marsikatera (tudi profesionalna) balerina. Čestitke v zaodrju so kar deževale, prav tako so k Naji prihiteli mnogi strokovnjaki iz baletnega sveta, ki so si ogledali svečani koncert, pa vendar je Naja pristala na petem mestu, ena od žirantk pa ji je celo dodelila le 91 točk (ocene so javne in dostopne na internetni strani). Ne bom naštevala vseh primerov, kjer se z ocenami v strokovnem pogledu nikakor ne morem strinjati, jih je bilo kar nekaj, Najin primer pa zagotovo najbolj bode v oči. No, ampak, kar ne ubija, nas naredi močnejše, pravijo in verjamem, da to drži tudi za Najo in vse ostale, ki na tokratnem BALTEK-u niso bili najbolj realno ocenjeni. Vsa sreča, da danes obstajajo video posnetki, ki so dostopni vsem in praktično takoj, saj se tako lahko zadeve lahko ponovno pregledajo in preverijo. Moje čestitke Galini Dmitrijevi in Nikolaju Chilnikovu, za Najo Kapun, Greto HrestakTiano DolencElo NaratGiulio BabbucciPio Capl ŠkrinjarDavida Jakiča in druge, za akademski nivo njihove pripravljenosti, ki je izključno delo obeh pedagogov. Verjamem, da bo marsikdo od njunih učencev dobil mesto v enem od naših dveh baletnih ansamblov, v katerih že zdaj deluje kar nekaj njunih bivših gojencev, danes mladih baletnih solistov (Nina NočNina KrambergerFilip Jurič idr.), ali pa jih bo pot ponesla celo na velike odre v tujini, kot je to primer Jana Trniniča, ki že drugo leto ‘solira’ v Talinu v Estoniji. Sicer mi Galja (Galina Dmitrieva op.u.) in Kolja (Nikolai Chilnikov op.u.) vsakič, ko se vidimo, grozita, da se bosta kmalu upokojila, da sta že utrujena od dolgoletnega dela, vendar jima jim to izrecno prepovedujem! Verjamem, da bosta upoštevala moje avtoritativne grožnje, hehehe…

Manca Strmčnik je prejemnica zlate plakete in prve nagrade v najstarejši kategoriji, njena sestra dvojčica … (foto: Mirjana Šrot)
 

Tudi odlični dvojčici, Klara in Manca Strmčnik, ki sta bili sicer edini tekmovalki v 3. kategoriji, vendar sta zasluženo prejeli najvišje ocene in priznanja, prihajata izpod njunega okrilja. Me pa neizmerno veseli, da nadaljujeta šolanje na Višji šoli za balet, ki deluje v sklopu KGBL in da sta njuno mentorstvo prevzela vrhunska baletna solista Anastasia in Denis Matvienko, ki trenutno delujeta v ljubljanskem ansamblu. Anastasia je dekleti tudi spremljala skozi celotno tekmovanje. Želim si, da bo sodelovanje zakoncev Matvienko postalo stalnica v ljubljanskem baletnem izobraževanju, saj imata ogromno znanja in izkušenj, ki jih lahko predata na mlade rodove.

… Klara Strmčnik pa je prejemnica zlate plakete in druge nagrade v najstarejši kategoriji (foto: Mirjana Šrot)
 

Ne bom globlje razglabljala, zakaj se je ocenjevanje žirije razvilo tako, kot se je, ker to ne bi bilo etično, glede na mojo funkcijo vodje tekmovanja, sem pa v svojem uradnem poročilu o tem obvestila predsednika TEMSIGA in podala smernice za izbor komisije z prihodnosti: komisija naj bo vsaj pet članska, najvišja in najnižja ocena za posameznega tekmovalca se izbrišeta in izračuna povprečje kot končna ocena; rezultate se pobere od vsakega posameznega žiranta na licu mesta takoj po končani tekmovalni skupini, odnese v pisarno in vnese v računalnik; žirija se na samem za zaprtimi vrati posvetuje le o posebnih priznanjih in nagradah, o čemer poda skupen predlog; v žiriji naj bo praviloma prisoten vsaj en strokovni član iz tujine, ki ima prakso v tej smeri in se ga prej preveri tako po strokovni, kot človeški plati; v žiriji naj ne bo nikogar, ki poučuje na enem od obeh konservatorijev, od koder prihaja največ tekmovalcev. Na ta, oziroma podoben način, danes funkcionirajo tekmovanja po svetu, saj so osebne protekcije in zlorabe položaja praktično onemogočene. Vse ocene žirantov in končne rezultate si lahko preberete na spletni strani https://www.zsgs.si/classes/16-tekmovanje-mladih-slovenskih-baletnih-plesalcev-baltek-2024/

Taja Borkovič je prejemnica zlate plakete in 2. nagrade v kategoriji plesalke 1.b (foto: Mirjana Šrot)
 

Upam, da bodo moja razmišljana v pomoč organizatorjem naslednjega BALTEK-a, pri čemer izhajam striktno iz svojega strokovnega pogleda, znanja in izkušenj v preteklosti. Ni mi v interesu povzdigniti niti prizadeti nikogar, vsi otroci so se trudili, vsi mentorji so predano delali z njimi in jih pripravljali po svojih najboljših močeh, da bi ti dosegli svojo najboljšo fizično formo, ki jo zmorejo glede na svojo starost. Prav tako je bilo otroke potrebno pripraviti tudi v psihičnem pogledu, kako stopiti na oder, premagati tremo, se soočiti z slabšo oceno, kot jo pričakujejo. Saj, roko na srce, vsi bi si želeli biti zlati, pa čeprav jim neštetokrat povemo, da je pomembno sodelovati, ne zmagati. Sama sem bila nekajkrat v žiriji na baletnem tekmovanju, sicer le v tujini, in moram priznati, da je to zame predstavljalo precej stresno delo.

Aleks Sušek je prejemnik srebrne plakete in 2. nagrade v kategoriji plesalec 2.b (foto: Mirjana Šrot)
 

Kako ocenjevati, da nekomu ne narediš krivice? Baletne variacije so zaradi svoje izredne fizične zahtevnosti precej kratke, zato je večkrat težko v potankosti preučiti vse kriterije v dobri minuti ali dveh, pa čeprav strokovno oko pomembne dejavnike vidi praktično takoj. Že sama postavitev plesalca, ko se le ta pojavi na odru, nam razkrije večino njegove kasnejše tehnike, koordinacije in umetniškega vtisa. Pa vendar, kako postaviti kriterije, sploh pri prvih tekmovalcih, ko še ne vemo, kakšen bo splošni nivo, to mi je vedno predstavljalo problem. Zato sem naredila to, v kar najbolj zaupam – naslonila sem se na splošne kriterije v baletni umetnosti, ki so postavljeni, zapisani in jasni v baletni metodiki, tako sem lahko ostala kar najbolj objektivna in podala ocene, ki sem jih kasneje lahko tudi strokovno utemeljila.

(foto: Mirjana Šrot)
 

Vsekakor biti član žirije meni osebno ne predstavlja ‘sanjske službe’, saj sem oseba, ki izrazito stremi k pravičnosti, balet pa ni matematika, vedno je podvržen kančku subjektivnosti, in to me izredno obremenjuje, saj ne želim nikogar prizadeti. Mi je pa bilo v veselje funkcionirati v vlogi vodje tekmovanja, kasneje sem dobila tudi precej pozitivnih odzivov na opravljeno delo, tako da se z veseljem pridružim BALTEK-u še kdaj v prihodnosti, če me bodo potrebovali. Vem, da honorarja ne bo, ampak saj vendar vsi vemo, da ni vse v denarju (čeprav je vedno dobrodošel kakšen dodaten kovanec, hehe). Osebno postavljam precej na višje mesto od finančne blaginje druge atribute, kot so: delo v splošno dobro, predanost stvarem, v katere verjamem, spreminjanje stvari na bolje, če te niso postavljene strokovno in etično, pa še marsikaj kaj bi se našlo na mojem jedilniku. Predvsem pa me pri mojem delu vedno vodi ljubezen do baletne umetnosti, ki je danes v svetu v velikem razcvetu, plesalci tehnično neverjetno napredujejo, baletne predstave so običajno razprodane. Klasični balet pač spada pod klasične umetnosti, tako kot glasba, slikarstvo in književnost, zato je njegovo mesto v človeštvu večno. Je pa balet (oziroma ples) izmuzljiv, neobstojen, prisoten le v danem času in trenutku, ko nas prevzame, nato pa izpuhti v neznano in za njim ostane le pridih božanskosti. Prav zaradi te specifike s(m)o toliko bolj pomembni baletni pedagogi, mentorji, koreografi, in drugi strokovni sodelavci, ki se posvečamo prenašanju te krhke umetnosti v njeni prvinski, a hkrati izpopolnjeni obliki na mlade rodove, jih zastrupljamo s svojo ljubeznijo do te ezoterične umetnosti in tako primoramo, da se ji bodo posvetili z vso svojo bitjo ter jo prenašali naprej, na naslednje rodove. Še enkrat iskrene čestitke vsem tekmovalkam in tekmovalcem BALTEK-a, ter vsem njihovim pedagoginjam in pedagogom. Se vidimo čez dve leti. Naj živi balet, naj živi ples!

P.S. Reportažo s tekmovanja si boste lahko ogledali v nedeljo, 10. marca ob 18.45 na TV3.

4 komentarji

  1. Teknik Telekomunikasi

    Iz zgornjih podatkov lahko vidimo, da številčno prevladujejo mlajši tekmovalci in tekmovalke? Visit us Telkom University

    24. junija, 2024 Reply
    • Claudia Sovre

      Res je, na tekmovanju so prevladovali mlajši plesalci, kar je nekako logično, saj je v nižje letnike baletne šole vpisano večje število učencev, kar pa se kasneje zmanjšuje. Balet pač zahteva precej od posameznika in niso vsi pripravljeni na to.

      25. avgusta, 2024 Reply
  2. Axzx Roorioups

    You’ve written terrific content on this topic, which goes to show how knowledgable you are on this subject. I happen to cover about Airport Transfer on my personal blog 85N and would appreciate some feedback. Thank you and keep posting good stuff!

    15. septembra, 2024 Reply
  3. Karolyn Wiedermann

    Having read your posts. I believed you have given your readers valuable information. Feel free to visit my website 81N and I hope you get additional insights about Airport Transfer as I did upon stumbling across your site.

    19. septembra, 2024 Reply

Leave a Comment

Your email address will not be published.